Magija

Magija je starodavna znanost, ki proučuje vse od najnižjih zakonov narave do najvišjih zakonov duha. Z njo so se včasih ukvarjali le svečeniki in vladarji. Znanje se je prenašalo v simbolih, ki so si jih posamezniki razlagali glede na stopnjo svoje zavesti. Zato se je znanje prenašalo v nepopolni, osiromašeni in enostranski obliki.

Magija je ena, z univerzalnimi zakoni. V magiji velja pravilo: “Kakor zgoraj, tako spodaj”, torej dogodki makrokozmosa, vesolja sovpadajo z dogodki mikrokozmosa, človeka.

Glede na stopnjo zavesti maga, magijo lahko razdelimo v tri skupine:

• ukvarjanje z zakoni narave in njenim delovanjem,
• ukvarjanje z delovanjem in nadziranjem univerzalnih zakonov znotraj človeka (mikrokozmosa),
• ukvarjanje z delovanjem in nadziranjem univerzalnih zakonov makrokozmosa.

Z namenom, magijo naredimo:

• črno, koristenje svojih moči v slabe namene,
• sivo, koristenje svojih moči v dobre namene, brez vednosti,
• belo, koristenje svojih moči v dobre namene.

Človek skozi magijo pridobiva moč s tem, da se ukvarja sam s sabo. C. G. Jung je rekel, da je čarovnik manifestacija iracionalnih vsebin psihe. Za popolno integriteto osebnosti je potrebno mračne sile podzavesti prenesti v svetlobo zavesti. Moč je v tebi in je ves čas na razpolago. Mi s svojimi inhibicijami in strahovi ji ne pustimo, da bi prišla na površje, da bi oživela. In če se le kdaj naredi, da v trenutku nezbranosti, sproščenosti, ko se oddaljimo od sveta razuma, pride na plan, nas to preseneti in običajno prestraši. Sprva je divja, neobrzdana, kajti razumeti moramo, da je bila dolgo zatirana in zaprta v temi. Zaradi tega je priporočljivo, da se z magijo ukvarjajo čim bolj integrirane osebnosti.

Mag je osamljen bojevnik, ki bije večni boj s silami Ega.