KOLO LETA

Našim prednikom je kozmična drama sezonskega spreminjanja dajala obliko in pomen življenju. Niso imeli zagotovitve, da se bo Sonce po zimskem pojemanju vrnilo k njim. In če je bilo leto sušno in je bila letina slaba, je neizogibno sledila lakota.

Ritmi narave se lažje ignorirajo v modernem zahodu, kjer električna napeljava razsvetljuje temo zimskih noči in moderno gretje prežene mraz. Večini izmed nas ni treba biti več pozoren na čas setve in žetve, saj nam je hrana na voljo v trgovinah skozi celo leto.

S praznovanjem praznikov na letnem kolesu izostrimo zavedanje o naravi in spreminjanju letnih časov.

RASTOČE SONCE

V sezoni rastočega Sonca se moč svetlobe veča. Temni del leta se pričenja spreminjati v svetlejšega. Čeprav je to čas upanja, je pogosto tudi težak in naporen.

Februar je najtežji mesec. Vreme ostaja temačno in vetrovno. Vendar se Sonce krepi in začnejo se pojavljati prvi znaki življenja.

Imbolc (1.–2. februar)

Beseda je izpeljana iz besede “oimelc”, ki pomeni ovčje mleko. Čredne živali dobivajo letošnje mladiče in njihovi seski se polnijo z življensko hrano, mlekom. V tem času se blagoslovijo semena in poljedelska orodja. Označuje sredino temne polovice leta, ko zasejemo seme upanja in pričakovanj za prihajajoče poletne mesece. To je čas večanja luči in rasti, čas, ko se lahko znebimo osebnostne, duhovne in psihološke prtljage.

Svečnica (2. februar)

Svečnica praznuje povečanje luči. Praznuje se 40 dni po rojstvu Jezusa. Svečnica je dan, ko sta mati Marija in sveti Jožef odnesla novorojenega sina v tempelj v Jeruzalemu in se zahvalila Bogu. Ko jih je Simeon videl, je vedel, da je ta otrok mesija, na katerega Izrael in svet čakata. Vzel je otroka v naročje, se zahvalil Bogu in naznanil, da bo otrok luč celotnemu svetu. V spomin temu dogodku, se ob polnoči prižgejo sveče, kot simbol očiščenja.

Spomladansko enakonočje (21.-22. marec) Pomlad doseže sredino. Dan in noč sta enako dolga. Od sedaj naprej je noč krajša, dan pa daljši. Narava se prebuja. To je čas vrtnarjenja, plodnosti in rasti.

Ostara

Čas obnovitve življenja. Oltar se okrasi z rožami. Hrana naj bo iz semen, orehov, lešnikov, listnate zelenjave. Na mizo postavimo vazo z rožami. Častimo rodnost Zemlje.

Dan in noč se uravnotežita, svetloba narašča. Mladi bog Sonce praznuje poroko z mlado Boginjo, ki je zanosila. Čez devet mesecev bo ponovno postala Velika Mati.

  Velika noč

22. marec je najbolj zgoden datum, na katerega še lahko pade ta praznik. Kristjani praznujejo vstajenje Jezusa, praznujejo zmago življenja nad smrtjo. Jezus je vstal tretji dan po križanju. Pobarvana jajca simbolizirajo novo življenje. Medsebojno obdarovanje z velikonočnimi jajci izvira iz čaščenja in obdarovanja boginje Eostre. Jajca simbolično predstavljajo kozmično jajce, torej celotno kreacijo. Velika noč se praznuje prvo nedeljo po prvi polni luni po spomladanskem enakonočju.

POLNO SONCE

Zgodnja pomlad je čas poguma in podjetnosti. Je najbolj priljubljen čas za poroke. Ljudje se odzivajo na svežost narave s poizkušanjem novega in neznanega. Poletje se začenja. Vreme postaja toplo, rastline cvetijo, prevladuje obilje. Črede odženemo na pašnike. V tem obdobju se pričnejo prve žetve na poljih.

Beltane (30. april – 1. maj)

To je noč kresov, procesij z baklami in bučnega proslavljanja. Izvajajamo rituale čaščenja plodnosti. V gozdu naberemo majsko listje, mah in izdelujemo vence, na oblačilih nosimo zelene rože ter okrasimo svoj oltar.

Starejšim poročenim parom je dovoljeno, da za eno noč snamejo svoje poročne prstane in s tem tudi svoje zaobljube.

1. maj

Kurjenje kresov je še danes razširjen običaj. Kres simbolično odganja nesrečo in predstavlja nove iskre pri ustvarjanju in uresničevanju ciljev, po tradicionalnem izročilu pa tudi obrambo pred čarovnicam.

Poletni solsticij (21.-22. junij) To je trenutek popolnosti, toda nič več ne bo tako dobro. Čeprav bodo najtoplejši dnevi šele prišli, je Sonce doseglo svoj zenit. Od sedaj naprej se bo pojavljalo nižje na nebu.

Litha

Na vrhu hriba se prižge ogenj in se izvaja ceremoniali ples za srečo in zaščito. Za blagoslov se zažigajo zelišča. Čas je primeren za zaobljube materi Zemlji. Praznik spremlja skrivnostna žalost, kajti ko je Sonce najmočnejše, meče najtemnejše sence.

Praznujemo poroko med Zemljo in Nebom. Bog in Boginja se ljubita. To je trenutek popolnosti. Boginja je noseča. Njen otrok se bo rodil v Yule.

POJEMAJOČE SONCE

To je lahko najlepši izmed časov, ko se leni poletni dnevi prelevijo v jesen. Gozdovi se spremene v rdeče in zlato. Z žetvijo napolnimo kašče pred mrtvo zimo. Doma smo zaposleni s pripravljanjem ozimnice, s kuhanjem marmelad, vlaganjem sadja, piva in mošta.

Lammas (31. julij – 1. avgust)

Je praznik, ki opisuje prve sadove žetve. Čas je za introspekcijo. Usmerjeni smo navznoter, da bi napredovali in se spremenili. Posameznik se mora umakniti od skupine ali plemena in spoznati bolečino osamitve. To je umetnost biti pripravljen trpeti, da bi se naučil.

Tradicionalno se na ta dan peče kruh, pripravljajo se zelišča, ki jih bomo uporabljali za magijo in se uredi prostor za zimsko obdobje.

Jesensko enakonočje (21. – 22. september) Dan in noč sta enako dolga. Od zdaj naprej noči postajajo daljše. To je čas najrazličnejših barv. Žalost narave je uravnotežena z lepoto, ker se poletje končuje v obilju dobrih stvari. To je čas poživljive refleksije minljivosti življenja.

  Mabon

V tem času se pripravi suho cvetje za dekoracijo ali kot pripomočki za kasnejšo magijo. Oltar okrasimo s storži, kruznimi stebli in listi različnih barv.

Poslovimo se od Boga. Njegova vitalna sila spi znotraj semen in bo prišla na dan ob naslednji pomladi.

TEMNO SONCE

Jesenski meseci so bili za naše prednike čas nemira. To je bil čas, ko je bilo potrebno potrpeti in preživeti. Da bi ohranili duha, so noč poživili s prazniki. V mnogih kulturah je praznovanje v zimskem solsticiju trajalo dneve ali tedne.

  Samhain - Noč čarovnic (31. oktober – 1. november)

Noč čarovnic in Beltane sta oba strašljiva, kot čas, ko je tančica med obema svetovoma tanka. Ljudje so se želeli zavarovati pred čarovnicami in zlimi duhovi. Noč čarovnic predstavlja praznovanje vampirjev, duhov, zveri na dolgih nogah in stvari, ki ponoči delajo hrup. Tradicionalno je to čas žrtvovanja. Živali zakoljemo, da si pripravimo hrano za zimo. Tudi Bog je pokončan, da nam zagotovi nadaljno eksistenco. Spomnimo se prednikov in tistih, ki so preminuli pred nami.

Tradicionalno so ponoči zunaj pustili krožnik hrane za duše mrtvih. Sveča, nameščena na oknu, jih vodi v deželo večnega poletja. Jabolka zakopljemo v zemljo, da nahranimo duše na potovanju.

Noč čarovnic izhaja iz keltskega praznika Samhain. Na ta dan postavimo izrezljano bučo s svečo pred vhodna vrata ali na okno kot pozdrav dušam, ki jih imamo radi in istočasno kot zaščito pred zlimi duhovi.

Vsi sveti (1. november)

Praznovanje mrtvih herojev krščanske vere. Čas za obisk pokopališč, prižiganje sveč. V cerkvi molimo za pokojne sorodnike, znance in svetnike.

Yule - Zimski solsticij (21. – 22. december) Je najdaljša noč v letu. Temna polovica leta se prelevi v svetlo polovico. Naslednji dan bo Sonce malo višje na nebu in dan bo malo daljši. Na poljih se prižgejo kresovi. Otroci hodijo od hiše do hiše z jabolki in pomarančami v košari, ki je narejena iz zimzelenega stebla. Jabolka in pomaranče predstavljajo Sonce. Stebla simbolizirajo neumrljivost. Božično drevo, omelo in bršljan so povabilo Naravi, da se pridruži proslavljanju. V ta namen v bližini vhodnih vrat nameščamo vejico božičnega drevesca.

Velika Mati rodi otroka upanja. Na najdaljšo noč v letu so predniki proslavljali ponovno rojstvo sina, ki bo segrel zmrznjeno zemljo in omogočil, da se bo iz semen, ki jih je skozi dolgo zimo varovala Zemlja, razvilo novo življenje. Prižigajo se sveče in kresi v pozdrav novorojenega sina. Vrnjena luč zaključi cikel življenja, smrti in ponovnega rojstva.

Božič (25. december)

Marija je bila izbrana, da bo na dan Božiča rodila Kristusa, odrešenika. Kristus je simbol neba in zemlje, zraka in ognja, groba in vstajenja.